Obvestila

Sprejet zakon za zimski regres

Sprejet zakon, ki uvaja zimski regres za delavce in zimski dodatek za upokojence

Dosežen dogovor med vlado in sindikati

S sindikati dosežen dogovor o 75-odstotni uskladitvi olajšav in dohodninske lestvice za leto 2026

Vlada je s predstavniki sindikatov v okviru Strokovnega odbora Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za področje financ in davčne zakonodaje dosegla dogovor o uskladitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026 v višini 75 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024. To bo pozitivno vplivalo na neto plače.

Vlada mora skladno z Zakonom o dohodnini ob upoštevanju ciljev ekonomske politike in po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji v vsakoletnem zakonu o izvrševanju državnega proračuna določiti, v kolikšni meri se bodo uskladili zneski olajšav in mej davčnih razredov dohodninske lestvice.

Koeficient za uskladitev olajšav in dohodninske lestvice mora znašati najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta glede na junij prejšnjega leta, če je rast plač pozitivna. Lahko pa se določi tudi višja uskladitev oziroma višji koeficient.

Minister za finance Klemen Boštjančič je dogovor o tem večkrat poskusil doseči z obema socialnima partnerja, po nedavni prekinitvi aktivnosti delodajalcev v okviru ESS pa je danes s sindikati dosegel dogovor, da se bodo olajšave in lestvica za odmero dohodnine uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij letošnjega leta glede na lanski junij.

To pomeni, da bomo zavezance za dohodnino glede na podatke dohodninskih odmer za leto 2023 davčno razbremenili za skupaj 150 milijonov evrov.

Zaposleni z minimalno plačo bo zaradi doseženega dogovora prihodnje leto pri neto plači pridobil okoli 220 evrov letno, zaposleni s povprečno plačo okoli 130 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno.

Glede na danes dogovorjeno uskladitev bo ustrezno prilagojen predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, ki je trenutno v parlamentarnem postopku.

Skupna izjava sindikalnih central: proti referendumu o pokojninski reformi

Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, nasprotujejo pobudi za referendum o pokojninski reformi. Reforma je rezultat širokega družbenega soglasja in prinaša izboljšave za delavce, bodoče upokojence in ranljive skupine.

Če bi reforma padla na referendumu, bi se preprečil dvig pokojnin in dodatkov ter ohranila manj ugodna ureditev za večino zavarovancev. Reforma ohranja 40 let delovne dobe kot pogoj za upokojitev, zvišuje odmerni odstotek na 70 %, uvaja zimski dodatek, omogoča višje pokojnine po daljši delovni dobi ter pravičnejše upoštevanje referenčnega obdobja.

Sindikalne centrale pozivajo državljane, naj ne podpisujejo pobude za referendum, saj bi ta ogrozil pozitivne spremembe, dosežene s soglasjem socialnih partnerjev.

Preberi celotno besedilo:

Rektorske volitve 2025

V sredo, 2. aprila 2025 so potekale rektorske volitve na vseh 26 članicah Univerze in rektoratu hkrati. V prvem krogu sta največ veljavnih uteženih glasov prejela prof. dr. Gregor Majdič (46,91 %) in prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan (32,54 %). Ker nihče od kandidatov ni prejel več kot 50 % veljavnih uteženih glasov, bo 16. aprila 2025 potekal drugi krog volitev. Program obeh kandidatov si lahko preberete na povezavi: Rektorske volitve 2025 | Univerza v Ljubljani

Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

(avtor fotografije: KSJS)

Predstavniki Vlade Republike Slovenije, delodajalcev in delojemalcev so soglasno sprejeli dogovor k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta in gre zdaj v javno obravnavo. Podpisovanje je potekalo v sredo, 2. 4. 2025. Predlog pokojninske novele od leta 2028 postopno zvišuje zahtevano upokojitveno starost za dve leti in podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove, za usklajevanje pokojnin predvideva upoštevanje rasti cen življenjskih potrebščin, uvaja se božičnica, zagotovljena invalidska pokojnina pa bi se zvišala na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju

Javni sektor bo po petnajstih letih dočakal največjo prenovo plačne sistema. Predlog novega zakona o skupnih temeljih sistema plač vključuje novo plačno lestvico in uvaja številne spremembe, med drugim določa način usklajevanja plač z inflacijo, oblikovanje pet plačnih stebrov, način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede, usmeritev, da nihče nima plače nižje od minimalne, sistem nagrajevanja, napredovanja, nabor in višino dodatkov, izplačevanje delovne uspešnosti, višino dodatkov za dežurstva, število dni letnega dopusta, višino regresa ter datum izplačila regresa.

Več na:  https://www.gov.si/novice/2024-09-26-vlada-o-predlogu-zakona-o-skupnih-temeljih-sistema-plac-v-javnem-sektorju/

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali dokument o usklajeni vsebini pogajanj

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so 17. 7. 2024 podpisali dokument s
prerezom stanja oziroma pregledom usklajene vsebine v procesu pogajanj za prenovo
plačnega sistema in odpravo nesorazmerij. Gre za pomembno vmesno fazo in popotnico
pred sklepnim jesenskim delom pogajanj. Vladna in sindikalna stran sta v okviru pogajanj o
prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij uskladili
nekatere pomembne elemente na poti do priprave dogovora. Na tej podlagi sta pripravili
dokument s pregledom vsebine, o kateri se jima je v okviru pogajanj že uspelo dogovoriti, in
vsebine, ki jih je treba še uskladiti.

Več na: Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali dokument o usklajeni vsebini
pogajanj | GOV.SI

Analiza ugotovitev inšpektorjev na terenu – Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)

Ekonomsko socialni svet je v začetku meseca julija prejel dopis, v katerem Inšpektorat RS za
delo predstavlja izsledke Analize ugotovitev inšpektorjev na terenu na podlagi Novele
Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). V dopisu uvodoma
izpostavljajo, da Inšpektorat RS za delo (IRSD) pozdravlja novelo Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), za
katero si je dalj časa tudi prizadeval. Poudarjajo, da samo evidentiranje izrabe delovnega
časa ne posega v možnosti organiziranja delovnega procesa oziroma razporejanje
delovnega časa. Delodajalec pa v okviru zakonskih možnosti ostaja svoboden pri izbiri
načina vodenja evidence in vpisovanja podatkov v evidenco. S sprejetjem ZEPDSV-A pa so
bile uvedene novosti, ki vplivajo tako na obveznosti delodajalcev pri vodenju evidenc kot tudi
na delo inšpektorjev. Iz ugotovitev inšpektorjev v dopisu povzemajo, da pri svojih nadzorih
pogosto ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki ter vodenjem
evidenc delovnega časa. Delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti, pa
tudi iz nevednosti. Med drugim navajajo, da je Inšpektorat v prvem polletju letošnjega leta
ugotovil 392 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne
varnosti, predvsem glede podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o
izrabi delovnega časa za posameznega delavca.

Javna obravnava Zakona o visokem šolstvu

Visoko šolstvo je v središču razvojnih ambicij Slovenije in je ključen dejavnik družbenega
napredka. S celovito prenovo zakonodaje na področju visokega šolstva bomo zagotovili
ustrezno organiziranje in financiranje visokega šolstva, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj
Slovenije kot družbe znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti. Ministrstvo za visoko šolstvo,
znanost in inovacije je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o visokem šolstvu. 
Predlog je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavnice in predstavniki vseh, ki jih
zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti,
znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za
kakovost visokega šolstva (NAKVIS).Javna obravnava predloga novega Zakona o visokem
šolstvu je trajala do 24. julija 2024.

Več na: V javni obravnavi je nov Zakon o visokem šolstvu | GOV.SI