V sredo, 2. aprila 2025 so potekale rektorske volitve na vseh 26 članicah Univerze in rektoratu hkrati. V prvem krogu sta največ veljavnih uteženih glasov prejela prof. dr. Gregor Majdič (46,91 %) in prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan (32,54 %). Ker nihče od kandidatov ni prejel več kot 50 % veljavnih uteženih glasov, bo 16. aprila 2025 potekal drugi krog volitev. Program obeh kandidatov si lahko preberete na povezavi: Rektorske volitve 2025 | Univerza v Ljubljani
(avtor fotografije: KSJS)
Predstavniki Vlade Republike Slovenije, delodajalcev in delojemalcev so soglasno sprejeli dogovor k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta in gre zdaj v javno obravnavo. Podpisovanje je potekalo v sredo, 2. 4. 2025. Predlog pokojninske novele od leta 2028 postopno zvišuje zahtevano upokojitveno starost za dve leti in podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove, za usklajevanje pokojnin predvideva upoštevanje rasti cen življenjskih potrebščin, uvaja se božičnica, zagotovljena invalidska pokojnina pa bi se zvišala na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove.
Dogovor-Vlade-RS-in-socialnih-partnerjev_ZPIZ-2O_podpisan-2.4.2025Javni sektor bo po petnajstih letih dočakal največjo prenovo plačne sistema. Predlog novega zakona o skupnih temeljih sistema plač vključuje novo plačno lestvico in uvaja številne spremembe, med drugim določa način usklajevanja plač z inflacijo, oblikovanje pet plačnih stebrov, način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede, usmeritev, da nihče nima plače nižje od minimalne, sistem nagrajevanja, napredovanja, nabor in višino dodatkov, izplačevanje delovne uspešnosti, višino dodatkov za dežurstva, število dni letnega dopusta, višino regresa ter datum izplačila regresa.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so 17. 7. 2024 podpisali dokument s
prerezom stanja oziroma pregledom usklajene vsebine v procesu pogajanj za prenovo
plačnega sistema in odpravo nesorazmerij. Gre za pomembno vmesno fazo in popotnico
pred sklepnim jesenskim delom pogajanj. Vladna in sindikalna stran sta v okviru pogajanj o
prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij uskladili
nekatere pomembne elemente na poti do priprave dogovora. Na tej podlagi sta pripravili
dokument s pregledom vsebine, o kateri se jima je v okviru pogajanj že uspelo dogovoriti, in
vsebine, ki jih je treba še uskladiti.
Ekonomsko socialni svet je v začetku meseca julija prejel dopis, v katerem Inšpektorat RS za
delo predstavlja izsledke Analize ugotovitev inšpektorjev na terenu na podlagi Novele
Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). V dopisu uvodoma
izpostavljajo, da Inšpektorat RS za delo (IRSD) pozdravlja novelo Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), za
katero si je dalj časa tudi prizadeval. Poudarjajo, da samo evidentiranje izrabe delovnega
časa ne posega v možnosti organiziranja delovnega procesa oziroma razporejanje
delovnega časa. Delodajalec pa v okviru zakonskih možnosti ostaja svoboden pri izbiri
načina vodenja evidence in vpisovanja podatkov v evidenco. S sprejetjem ZEPDSV-A pa so
bile uvedene novosti, ki vplivajo tako na obveznosti delodajalcev pri vodenju evidenc kot tudi
na delo inšpektorjev. Iz ugotovitev inšpektorjev v dopisu povzemajo, da pri svojih nadzorih
pogosto ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki ter vodenjem
evidenc delovnega časa. Delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti, pa
tudi iz nevednosti. Med drugim navajajo, da je Inšpektorat v prvem polletju letošnjega leta
ugotovil 392 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne
varnosti, predvsem glede podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o
izrabi delovnega časa za posameznega delavca.
Visoko šolstvo je v središču razvojnih ambicij Slovenije in je ključen dejavnik družbenega
napredka. S celovito prenovo zakonodaje na področju visokega šolstva bomo zagotovili
ustrezno organiziranje in financiranje visokega šolstva, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj
Slovenije kot družbe znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti. Ministrstvo za visoko šolstvo,
znanost in inovacije je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o visokem šolstvu.
Predlog je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavnice in predstavniki vseh, ki jih
zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti,
znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za
kakovost visokega šolstva (NAKVIS).Javna obravnava predloga novega Zakona o visokem
šolstvu je trajala do 24. julija 2024.
Več na: V javni obravnavi je nov Zakon o visokem šolstvu | GOV.SI